Med uporabniki in tudi bodočimi kupci lesenih oken velja precej tradicionalno prepričanje, da je potrebno okna čez nekaj let prvič ponovno premazati in nato v nadaljevanju zopet vsakih nekaj let, dokler okna ne odslužijo svojemu namenu in jih ponovno zamenjamo z novimi, bodisi lesenimi ali drugimi okni. Prepričanje se v veliki večini primerov izkaže kot neupravičeno in nepotrebno. Strah in pomisleki izhajajo iz izkušenj z uporabo lesenih oken, ki so bila pred desetletji premazana z lak emajli oz. opleski. Ti so sicer zagotavljali dobro vodoodbojnost a nizko paropropustnost, ki je bila tudi njihova največja slabost. Ob izpostavitvi vremenskim vplivom je prihajalo do erozije premaza in pokanja zaradi krhkosti ter prehoda vode pod sam premaz. Vlaga v lesu je povzročala nemalo preglavic v obliki mehurjenja, trohnobe lesa in luščenja premaza. Današnji premazi so bistveno drugačni, razvoj je hitro napredoval, govorimo pa navadno o debeloslojnih lazurah, ki ob ustrezni kakovosti materialov in formulaciji premaza ter primernem nanosu v proizvodnji zagotavljajo dolgo življenjsko dobo lesenih oken.
1. Kakovost premaza
Brez dvoma je življenjska doba premaza v osnovi najbolj odvisna od kakovosti premaza, za katerega je sicer primernejši izraz premazni sistem. Besedna zveza premazni sistem se uporablja zaradi tega, ker je ta sestavljen iz več kot enega sloja in tako tvori premazni sistem. V tem prispevku bomo za premazni sistem kljub temu uporabljali izraz premaz. Zelo pomembno je torej, da premaz sestoji iz več slojev, priporočeni pa so vsaj trije sloji. Med njimi je sloj, ki utrdi in pripravi površino lesa za nadaljnje sloje, zmanjša vpijanje vode ter preprečuje modrenje lesa in mehko trohnobo (»soft rot«). Drugi sloj predstavlja temeljni sloj, ki je lahko bolj ali manj pigmentiran, je osnova končnemu sloju in ima precejšen vpliv tako na izgled kot na končno kakovost premaza. Zadnji sloj dokončno zapre površino lesa in zagotavlja dolgotrajno zaščito pred vdorom vode in UV sevanjem, ki vpliva na tanjšanje premaza skozi leta in posledično na življenjsko dobo premaza. V primeru oken iz npr. macesnovega ali hrastovega lesa je nujen dodaten sloj, ki preprečuje preboj smole ali ekstraktivov (npr. tanin).
Sodobni premazi ob ustrezni kakovosti materialov in formulacij premaza ter primernem nanašanju v proizvodnji zagotavljajo dolgo življenjsko dobo lesenih oken
V obsežni raziskavi, v katero je bilo vključenih 8 domačih in mednarodnih proizvajalcev industrijskih premazov za lesena okna, so bila ugotovljena precejšnja odstopanja v kakovosti in trajnosti »lazurnega« (oranžno-rjav odtenek, tekstura lesa jasno vidna) in »prekrivnega« (bel odtenek RAL 9016, tekstura lesa ni vidna) premaza. Premazi vseh proizvajalcev so bili iz treh slojev in nanešeni na smrekovino.
Slika 2: Umetno pospešeno staranje premazanih vzorcev lesa
Na podlagi rezultatov analiz, ki so bili izvedeni v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani (Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo) je bilo ugotovljeno, da so se debeline »lazurnih« premazov (debelina suhega filma) razlikovale za do skoraj 100 % (najmanjša izmerjena debelina 69 μm in največja debelina 136 μm), medtem ko so se debeline »prekrivnih« premazov razlikovale za do 51 % (najmanjša debelina 102 μm in največja debelina 155 μm) (Slika 3). Oba podatka izkazujeta velike razlike tako med proizvajalci premazov kot med »lazurnim« in »prekrivnim« premazom. Ker pa začetna debelina premaza ni edini pomemben faktor, ki vpliva na življenjsko dobo premaza, so bili vzorci izpostavljeni 1.000 uram umetno pospešenega staranja (Slika 2), kar ustreza približno 2-3 letnemu naravnemu staranju, tem pa je bila ponovno izmerjena debelina premaza. Ugotovljeno je bilo, da so se debeline »lazurnih« in »prekrivnih« premazov po staranju med proizvajalci še vedno razlikovale za do 89 % (najmanjša debelina 65 μm in največja debelina 122 μm) in 63 % (najmanjša debelina 86 μm in največja debelina 140 μm). Še pomembnejša pa je bila ugotovitev, da se je intenzivnost tanjšanja premazov razlikovala med proizvajalci za od 6 % (iz 69 μm na 65 μm) do 40 % (iz 102 μm na 61 μm) pri »lazurnih« premazih in za od 2 % (iz 122 μm na 119 μm) do 21 % (iz 147 μm na 115 μm) pri »prekrivnih« premazih. Na podlagi rezultatov lahko teoretično ocenimo, da bo premaz št. 1, ki ima sicer najnižjo začetno debelino premaza, zaradi dobre trajnosti zadoščal za celotno življenjsko dobo (npr. 30 let), medtem, ko bo premaz št. 6 potrebno prvič premazati že po nekaj več kot 6 letih. Očitno je tudi, da so »prekrivni« premazi trajnejši, kar je posledica drugačne sestave in bistveno večje vsebnosti pigmentov.
Slika 3: Debelina suhega filma lazurnih in prekrivnih premazov pred in po 1.000 urnem pospešenem staranju
UV obsevanje pa ni edini faktor, ki vpliva na življenjsko dobo premaza in tudi okna. Toča je vedno pogostejši pojav, ki na objektih povzroči veliko škode, nemalokrat pa so poškodovana tudi okna. Pri odpornosti premaza proti toči je ključnega pomena njegovo pravo razmerje med elastičnostjo in trdoto ter kakovost samih komponent premaza. V seriji testiranj odpornosti proti udarcu (spust kroglice oz. simulacija toče) se je izkazalo, da so bili vsi premazi z izjemo enega ustrezni. Le eden od premazov se je izkazal za pretrdega in je ob udarcu kroglice počil (Slika 4).
Slika 4: Možna posledica toče
V kolikor pride do tako močnega udarca ledenih kroglic toče, da premaz poči, se kmalu pojavi obarvanje pod samim premazom, saj prične ob dežju skozi mikrorazpoke zatekati voda pod premaz, zaradi splošne vodotesnosti premaza pa se les pod njim dlje časa ne posuši. Pri tem pride do temnega obarvanja (Slika 5), v naslednjih korakih pa lahko pride do luščenja in odstopa premaza. V primeru poškodbe s točo je torej nujna takojšnja sanacija premaza, pri čemer je potrebno obstoječi premaz v celoti odstraniti in nanesti nov premaz na leseno površino. Določeni proizvajalci premazov za lesena okna že intenzivno razvijajo premaze s t.i. samoobnovitveno tehnologijo (»self-healing technology«) z vključitvijo mikrokapsul v sam premaz, z zagotavljanjem trajne elastičnosti premaza, ki omogoča boljšo odpornost proti toči in zmanjša nastajanje mikrorazpok ali s formiranjem filma z minimalnim efektom penjenja.
Slika 5: Obarvanje pod premazom kot posledica mikrorazpok zaradi toče
2. Izpostavitev lesenih oken dežju in sončnemu obsevanju
Izpostavitev lesenih oken na objektu je poleg kakovosti premaza prav tako ključen faktor, ki vpliva na življenjsko dobo premaza in posledično lesenega okna. Bistvene razlike bodo namreč med oknom na severni in južni strani objekta, ter med oknom vgrajenim v moderen objekt z ravno streho brez napušča in klasičnim objektom s 70 cm napuščem. Strani objekta so neenakomerno izpostavljene sončnemu obsevanju, kar je na dveh konkretnih primerih objektov nazorno prikazano v diplomski nalogi na temo ekonomskih nihanj pri postavitvi sončne elektrarne, kjer je bilo letno sončno obsevanje južne strani objekta 1 za 56 % višje od severne strani in na objektu 2 za 23 %. Še večjo razliko ustvarimo z napuščem, saj so okna pod napuščem ali pod balkonom večji del leta bistveno manj izpostavljena obsevanju in tudi zaščitena pred točo, kot v primeru objektov brez balkonov in napuščev (Slika 6).
Slika 6: Primer lesenih oken zaščitenih z nadstreškom ali balkonom in lesenih oken izpostavljenim vremenskim pogojem
3. Detajli lesenih oken
Pri lesenih oknih pa ne smemo pozabiti niti njihovih posameznih detajlov. Najbolj izpostavljeni deli lesenih oken sta spodnji prečnik okenskega okvirja in še posebej krila. Ker je na prehodu iz vertikalne v bolj horizontalno površino premaz najtanjši, hkrati pa tudi najbolj izpostavljen vremenskim vplivom, je potrebno namestiti aluminijaste odkapnike (Slika 7), ki ščitijo te dele pred prehitro izrabo premaza. Poleg tega morajo biti robovi, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim vplivom, zaobljeni v radiju vsaj 2 mm, s čimer zagotovimo kar se da enakomerno debelino premaza po celotni površini.
Slika 7: leseno okno brez (levo) in s krilnim odkapnikom (desno)
Po koliko letih je torej potrebno ponovno premazati leseno okno? To je vprašanje, na katerega je, zaradi vseh razlogov, ki so našteti v tem prispevku, težko natančno odgovoriti. Vseeno pa je precej gotovo, da boste lesena okna prvič premazovali bistveno kasneje kot je splošno prepričanje oziroma, če bo to sploh potrebno. Ob normalni izpostavitvi, uporabi kakovostnega premaza in ustreznem nanosu ter ob predpostavki, da vam oken ne poškoduje toča, je skrb vsaj prvih 15 let skoraj gotovo odveč.
