Skozi desetletja je razvoj napredoval, zrak v mestekelnem prostoru pa so nadomestili žlahtni plini (argon, kripton). V zvezi z uhajanjem plinov je bilo precej problemov, saj je bilo težko zagotoviti kakovostno tesnjenje, ki bi preprečevalo uhajanje plina, s tem pa izgubo izolativnosti in probleme z neprijetnim kondenziranjem v medstekelnem prostoru. Današnja izolacijska stekla zagotavljajo bistveno boljše tesnjenje in do uhajanja plina prihaja v redkih primerih. Po evropskem standardu EN 1279 lahko iz medstekelnega prostora v enem letu uide največ 1 % plina. V teoriji to pomeni, da bo najhitreje v 100 letih izšel ves plin, v praksi pa nekoliko manj, saj že v samem začetku medstekelni prostor ni 100 % napolnjen s plinom ampak je prisotnega okoli 5 % zraka. Glavni pokazatelj, da je tesnjenje izolacijskega stekla neustrezno je prisotnost kondenza v medstekelnem prostoru, proizvajalci izolacijsskega stekla pa navadno ponujajo 10 letno garancijo na njihovo tesnjenje.