Ko govorimo o toplotno izolacijskem steklu, navadno prvotno pomislimo na njegovo toplotno prehodnost (Ug), ki se giblje med 1,0 W/m2K in 1,4 W/m2K pri dvoslojnih zasteklitvah ter med 0,5 W/m2K in 0,8 W/m2K pri troslojnih zasteklitvah, o čemer smo že pisali v eni izmed prejšnjih objav. Poleg Ug je še ena pomembna lastnost izolacijskega stekla, ki lahko ima celo večji vpliv na notranje klimatske pogoje – prehod sončne energije, ki je v Evropi običajno izražen s posebnim koeficientom imenovanim sončni faktor ali g-vrednost. V Združenih državah se običajno uporablja izraz Solar Heat Gain Coefficient ali SHGC.
g-vrednost sestavlja energija, ki se prenaša neposredno preko izolacijskega stekla (g) in energija, ki jo steklo absorbira in je sekundarno oddana (qi). G-vrednost 1,0 predstavlja 100 % prepuščanje sončne energije skozi izolacijsko steklo, medtem ko g-vrednost 0 pomeni, da skozi steklo sončna energija ne prehaja. Ravno steklo z visoko čistostjo lahko doseže g-vrednost do 0,91, medtem ko ima 4 mm standardno ravno steklo brez nanosa g-vrednost 0,87, 6 mm pa 0,85. 4 mm ravno steklo s standardnim nizkoemisijskim nanosom (označeno v tem članku kot :), ima g-vrednost 0,66, dvoslojno steklo s takšnim nanosom (4/16Ar/:4, Ug = 1,1 W/m2K) 0,64 in troslojno steklo (4:/18Ar/4/18Ar/:4, Ug = 0,5 W/m2K) 0,53.
Prikaz prehoda sočne energije sestavljena iz energije, ki prehaja neposredno (g) in energija, ki jo absorbira steklo in je sekundarno oddana (qi) (http://www.glassadvisor.com/scanner)
Zaradi zahtev po vedno večji toplotni učinkovitosti stavb v centralni in severni Evropi (pasivne, skoraj nič energijske in plus energijske hiše) se na južni in vzhodni strani stavb pogosto vgrajujejo stekla z zvišano g-vrednostjo, s ciljem po čim večjem izkoristku sončne energije v zimskih mesecih. S tem namenom se na stekla nanese poseben nizkoemisijski nanos (označeno v tem članku kot ::), kar ima za posledico g-vrednost enojnega ravnega stekla 0,77 (4::), dvojne zasteklitve z g-vrednostjo 0,73 (4/16Ar/::4) in g-vrednost troslojne zasteklitve 0,62 (4::/18Ar/4/18Ar/::4). Pri tem je pomembno opozoriti, da se z višanjem g-vrednosti viša tudi Ug kot je prikazano na grafu. V tem primeru so v zimskem času dobitki sončne energije višji, kar posledično vpliva na intenzivnejše segrevanje notranjih prostorov in na nižje stroške ogrevanja. Po drugi strani pa to lahko povzroči resen problem pregrevanja v poletnih mesecih in je zato nujna uporaba zunanjih senčil.
g-vrednost in Ug različnih enojnih, dvoslojnih in troslojnih izolacijskih stekel izračunana s programsko opremo SILVERSTAR glaCE
Na toplejših lokacijah (npr. v Kaliforniji, na južnih obalah Evrope, na Bližnjem vzhodu itd.) so klimatski pogojih povsem drugačnih kot v npr. centralni in severni Evropi, zato je smiselna uporaba izolacijskih stekel z nižjimi g-vrednosti, saj želimo znižati prehod sončne energije in s tem preprečiti izdatno segrevanje notranjih prostorov. V takšnih primerih pridejo v poštev g-vrednosti celo do 0,20. Določena standardna dvoslojna zasteklitev (6;/16Ar/4) s selektivnim nanosom 1 (označeno v tem članku kot ;), ki je primeren npr. za južno francosko obalno regijo ima g-vrednost 0,34, medtem, ko je smiselno v vročo Kalifornijo vgraditi zasteklitev s še boljšim selektivnim nanosom (označeno v tem članku kot ;;) z g-vrednostjo 0,22. V nasprotju s situacijo, pri kateri zvišujemo g-vrednost, se v tem primeru vrednost Ug v nekaterih primerih celo zniža, kot je to prikazano v grafu.
Kot predstavljeno v članku je g-vrednost toplotno izolacijskega stekla pomembna lastnost, ki jo je potrebno upoštevati pri vgrajevanju oken v različnih regijah in celo na različnih straneh stavb z namenom, da zagotovimo optimalno kombinacijo izolativnosti in dobitkov sončne energije ter preprečimo intenzivno pregrevanje notranjih prostorov.
