3D tiskanje je termin, ki se uporablja pri procesih, pri katerih se material pod računalniškim nadzorom spaja ali utrjuje in s tem oblikuje nova tridimenzionalna telesa. V zadnjih letih se uporaba 3D tiskanje močno povečuje, predvsem v namene izdelave prototipov in aplikativnih rešitev v proizvodnih procesih. Tiskalniki nam omogočajo tiskanje 3D teles v skoraj neomejenih oblikah, geometrijah in so običajno zasnovani s 3D CAD računalniškimi programi.
Zaradi vse večje želje strank po individualizaciji in prilagoditvah standardnih produktov, tudi v industriji oken, večje serijske proizvodnje novih produktov niso ekonomsko upravičene. Izdelava tovrstnih produktov, bi običajno zahtevala izdelavo novega orodja za vsak posamezen nov element in proizvodnjo le teh, katerih stroški z lahka presegajo vrednosti čez deset tisoč €. Razvoj modernih materialov in novih tehnologij, v zadnjih letih, pa sta omogočila uporabo 3D tiskalnikov za izdelavo produktov, majhnih serij (1-10 kosov), s ciljem zadostiti specifičnim zahtevam in željam posameznega kupca.
Prvi korak pri izdelavi 3D tiskanih izdelkov, je izdelava 3D CAD modela. Modeli se shranijo v STL “stereolithography” datotečnem format, v katerem se vse površine modela definirane z manjšimi trikotnimi ploskvami. STL model je nato razdeljen na številne sloje, katere 3D tiskalnik tiska v določenem zaporedju. Zadnji korak je izvedba samega 3D tiskanja.
3D tiskani izdelki se fizično testirajo in pregledajo. V kolikor so kakršna koli odstopanja od prvotnih zahtev modela, se v CAD model vnese spremembe in izdelke ponovno natisne. Ta proces izdelave in vnosa korekcij se po potrebi večkrat ponovi.
Okna, ki so povsem prilagojena željam in zahtevam kupcev zahtevajo prilagoditve tudi vseh njihovih posameznih komponent.
Slika 1: Prikaz procesa razvoja 3D tiskanega izdelka, od CAD modela do končne 3D tiskane oblike
Slika 2: Tiskani 3D končnik v uporabi
