Eden izmed najpogostejših strahov kupcev lesenih oken je strah pred obnavljanjem premaza, ki prekriva lesene dele okna, ta pa primarno izvira iz estetskih in v drugi vrsti iz funkcionalnih razlogov. Strah vsekakor ni odveč, saj je površinski premaz lahko v precej primerih posredni krivec za tako estetsko, predvsem pa funkcionalno spremembo na slabše.
Ob poškodbi ali izrabi premaza (slednja je ob uporabi modernih premazov malo verjetna) pride do spremembe vlažnosti lesa, ki je osnovni material okenskih okvirjev in kril. Visoka vlažnost lesa (npr. nad 25 %) je njegov največji sovražnik, saj ustvarja primerne pogoje za začetek razkroja lesa, ki dolgoročno vodi v propadanje lesenih delov oken in posledično do konca življenjske dobe lesenega okna. Ker se razkroj lesa nemalokrat dogaja pod premazom, je lahko propadanje lesa že vrsto let skrito pred očmi lastnika oken, ko pa slednji razkroj opazi, je navadno že prepozno. To je predvsem znan primer, če so okna premazana s pokrivnim premazom (tekstura lesa ni vidna), ki ga je poškodovala toča, pri čemer je prišlo do izredno majhnih poškodb (mikro razpok), ki jih lastnik okna ne opazi. Te so dovolj velike, da ob dežju skozi njih vztrajno zateka voda, ki vlaži les, medtem ko se ta v obratni smeri ne suši dovolj hitro. Sledi le še stopnja, ko spora lesne glive razkrojevalke najde pot do vlažnega lesa in ga okuži. S tem se je pričel začetek konca lesenega okna.
Posledica večletnega »skritega« razkroja lesa pod pokrivnim premazom
Je res vse tako črno-belo? Trenutno stanje tehnologij na področju lesenih oken ne omogoča spremljanja lesne vlažnosti lesa v oknih in še manj predvidevanja njihove življenjske dobe. Kljub temu pa obstajajo razvite metode za konstantno spremljanje lesne vlažnosti in modeli, ki predvidevajo relativno življenjsko dobo določenih lesnih vrst na podlagi števila dni z ugodnimi pogoji za razkroj lesa. Predvsem so trenutne metode za spremljanje lesne vlažnosti estetsko neprimerne in nediskretne, prenos podatkov ni direkten, medtem ko je njihova natančnost zadovoljiva. Ob razvoju ustreznih senzorskih enot, kombinaciji razvijajočih se modelov za napovedovanje življenjske dobe lesa in razvoju na področju naprednih IKT rešitev ter algoritmov, se lahko nadejamo povsem novega dojemanja lesenih oken. Pri tem pa ne gre samo za določitev preostanka življenjske dobe lesenih okna v realnem času ampak tudi za preskok iz njihove kurativne v preventivno obravnavo. Ob spremljanju ključnih parametrov lesa bo namreč mogoče v vsakem trenutku zaznati napako in jo odpraviti še preden se ta razvije v resen problem. Morda je to največja dodana vrednost, saj ob tej predpostavki lesenemu oknu ne bo preostalo le še 10 dni, ampak se bo ohranjala življenjska doba dokler se lastnik, zaradi povsem drugačnih razlogov, ne bo odločil za njihovo zamenjavo.
